-
1 look at
intransitive verb gledati, motriti, ogledovatijust look at it? — le poglej to!to look at him — če ga pogledaš, bi mislil da -
2 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
3 promise
['promis] 1. verb1) (to say, or give one's word (that one will, or will not, do something etc): I promise (that) I won't be late; I promise not to be late; I won't be late, I promise (you)!) obljubiti2) (to say or give one's assurance that one will give: He promised me a new dress.) obljubiti3) (to show signs of future events or developments: This situation promises well for the future.) obetati2. noun1) (something promised: He made a promise; I'll go with you - that's a promise!) obljuba2) (a sign of future success: She shows great promise in her work.) obet•* * *I [prɔmis]nounobljuba (to komu); figuratively obet, obetanje (of)II [prɔmis]1.transitive verbobljubiti, dati besedo (to komu);2.intransitive verbvzbujati upanje, obetaticolloquially I promise you — to ti zagotavljamto promise o.s. s.th. — nadejati se česa, obetati si kajthe weather promises fine — videti je, da bo lepo vremePromised Land — obljubljena dežela (tudi figuratively) -
4 smart
1. adjective1) (neat and well-dressed; fashionable: You're looking very smart today; a smart suit.) eleganten2) (clever and quick in thought and action: We need a smart boy to help in the shop; I don't trust some of those smart salesmen.) bister3) (brisk; sharp: She gave him a smart slap on the cheek.) krepek2. verb1) ((of part of the body) to be affected by a sharp stinging feeling: The thick smoke made his eyes smart.) pekoč2) (to feel annoyed, resentful etc after being insulted etc: He is still smarting from your remarks.) boleti3. noun(the stinging feeling left by a blow or the resentful feeling left by an insult: He could still feel the smart of her slap/insult.) pekoča bolečina- smarten- smartly
- smartness
- smart bomb
- smart card* * *I [sma:t]1.adjectiveostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan; figuratively piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski; colloquially precejšen, veliksmart people — elegantni svet, ljudjea smart retort — hiter in duhoviti, odrezav odgovora smart salesman — dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalecthe smart set — elegantna, modna družbalook smart! — zbudi(te) se!to make a smart job of it — dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti);2.adverb (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silnoshe is smart dressed — čedno (elegantno) je oblečena;3.nounostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenjeII [sma:t]intransitive verbzelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od); figuratively kesati se ( for za, zaradi), pokoriti se, pretrpeti kazen; transitive verb boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)does your burn smart? — vas opeklina zelo boli?you shall smart for it! — kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to! -
5 sunny
1) (filled with sunshine: sunny weather.) sončen2) (cheerful and happy: The child has a sunny nature.) veder* * *[sʌni]adjective ( sunnily adverb)sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč, figuratively zlat; figuratively veder, vesel, srečena sunny smile — veder, vesel nasmehthe sunny side (of life) — sončna, lepa stran (življenja)to look on the sunny side of things — videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje -
6 weather
['weƟə] 1. noun(conditions in the atmosphere, especially as regards heat or cold, wind, rain, snow etc: The weather is too hot for me; stormy weather; ( also adjective) a weather chart/report, the weather forecast.) vreme2. verb1) (to affect or be affected by exposure to the air, resulting in drying, change of colour, shape etc: The wind and sea have weathered the rocks quite smooth.) biti pod vplivom vremena2) (to survive safely: The ship weathered the storm although she was badly damaged.) srečno prebroditi•- weathercock
- weathervane
- weatherperson
- make heavy weather of
- under the weather* * *I [wéðə]1.nounvreme; vremenske, atmosferske razmere; nautical vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru; (često plural) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrotain the weather — na prostem, izpostavljen vremenskim razmeramheavy weather nautical vreme z razburkanim morjemqueen's weather — sončno, lepo vremeabove the weather figuratively zelo visoko (o letalu); colloquially streznjen; ki se ne počuti več slabounder the weather colloquially figuratively slabo se počuteč, American brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"to keep one's weather eye open figuratively paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte očito make heavy weather of s.th. figuratively najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim;2.adjectivevremenski; nautical obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni straniII [wéðə]1.transitive verbizpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti; geology drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena); nautical obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto; figuratively srečno prebroditi ( one's difficulties — svoje težave);2.intransitive verb geologyrazpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patinoweather through colloquially prebiti se, poceni jo odnestito weather (up)on s.o. figuratively izkoriščati, izrabljati koga
См. также в других словарях:
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rásti — rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíšati — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepôta — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Langue serbe — Serbe Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Srpski / Српски Parlée en Serbie, Monténégro, Croatie, Bosnie Herzégovine, Roumanie, Macédoine et d autres pays Région … Wikipédia en Français